Pravice pacientov

V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, je pacienta mogoče napotiti in/ali zadržati v bolnišnici tudi brez njegove privolitve. Gre za takšna bolezenska stanja, ko je zdravljenje v bolnišnici nujno, pacientu pa duševna motnja onemogoča, da bi svojo bolezen in s tem nujnost zdravljenja pravilno prepoznal. Podobne situacije poznajo tudi v drugih bolnišnicah; tako na primer na kirurškem oddelku sprejmejo in zdravijo ponesrečenca z resno poškodbo glave, ki zaradi zmedenosti zdravljenje odklanja. Če pacienta sprejmemo brez njegove privolitve, o tem obvestimo pristojno sodišče. To pošlje k nam komisijo, v kateri sta sodnik in psihiater, ki ni iz naše ustanove. Kot zagovornik pacienta je prisoten tudi odvetnik, ki ga imenuje sodišče. Po razgovoru s pacientom in njegovim zdravnikom ter po pregledu medicinske dokumentacije komisija odloči, ali je zdravljenje v bolnišnici nujno potrebno in do kdaj se lahko nadaljuje. Na sklep komisije se je možno pritožiti in tako je še dodatno poskrbljeno, da ne bi bile pacientove pravice kakorkoli prizadete. V vseh ostalih primerih je zdravljenje prostovoljno in je stvar pacientove osebne odločitve. Zdravnik sicer lahko zdravljenje priporoča, ne bo pa pacienta zadržal v bolnišnici, če se ne strinja. Huda vznemirjenost in podobna duševna stanja so lahko vzrok, da pacient resno ogroža sebe ali druge. Kadar take nevarnosti ni mogoče dovolj hitro odpraviti na drug način, je potrebno uporabiti posebne varovalne ukrepe. Tu gre predvsem za telesno omejitev pacienta v postelji. Spet lahko navedemo podobno situacijo v drugih bolnišnicah - na internem oddelku morajo na primer telesno omejiti zmedenega pacienta, ki dobiva infuzijo, da se ne bi poškodoval. Telesna omejitev traja le toliko časa, kot je nujno potrebno. Vedno si prizadevamo čimbolj omiliti neugodje, ki ga tak ukrep povzroči pacientu. Vsako telesno omejitev zabeležimo v medicinski dokumentaciji.

Napotitev in zdravljenje v psihiatrični bolnišnici sta urejena z Zakonom o duševnem zdravju, katerega končno besedilo (Uradni list RS 77/2008) je bilo 15.7.2008 sprejeto v Državnem zboru Republike Slovenije.

Povzetek zakonskih določil za paciente.

Za obravnavo v bolnišnici je pomemben tudi Zakon o pacientovih pravicah.

Pravice, ki jih ima pacient v zvezi z zdravljenjem, obravnava veliko različnih deklaracij in konvencij. Zapisane so tudi v naši zakonodaji. Med pomembnejše sodijo naslednje:

• do spoštljive obravnave s strani zdravstvenega osebja,
• vedeti, kdo je zdravnik, ki je odgovoren za zdravljenje,
• izvedeti za diagnozo bolezni,
• do pojasnila glede načina in predvidenega trajanja zdravljenja, njegovih pozitivnih in morebitnih negativnih učinkov in posledic njegove opustitve,
• do mnenja drugega zdravnika o svojem zdravstvenem stanju,
• do zdravljenja, ki je v skladu z razpoložljivimi viri in v okviru veljavnih standardov kakovosti najboljše možno v danem trenutku,
• zahtevati, da brez njegove privolitve ne posredujemo drugim osebam podatkov o njegovem zdravstvenem stanju,
• do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno stanje, razen če zdravnik oceni, da bi to škodljivo vplivalo na pacienta.

Ob poznavanju in upoštevanju pravic je dobro, če se pacient zaveda tudi svojih dolžnosti. Med pomembnimi dolžnostmi, ki jih navaja zakon, najdemo naslednje:

• da tudi sam skrbi za svoje zdravje,
• da se ravna po navodilih zdravnika in ostalih zdravstvenih delavcev,
• da poskrbi, da ne ogroža zdravja drugih,
• da pri zdravljenju v okviru možnega sodeluje aktivno,
• da spoštuje pravila bolnišničnega hišnega reda.

Če pacient ali njegovi svojci sodijo, da so bili postopki bolnišnice do njih na kakršenkoli način neustrezni, se s pritožbo lahko obrnejo na več naslovov tako v bolnišnici kot izven nje. Izkušnje kažejo, da se pritožbe najlaže rešijo takoj po dogodku in tam, kjer je do njega prišlo. S problemom je primerno najprej seznaniti oddelčno medicinsko sestro. Če ga sama ne bo mogla urediti, bo v reševanje vključila oddelčnega zdravnika, lahko tudi predstojnika oddelka. O bolj zapletenih problemih pa je potrebno obvestiti glavno medicinsko sestro bolnišnice (kadar gre za nezadovoljstvo z nego pacienta) in včasih celo direktorja bolnišnice. Pritožba, ki temelji na dejanskem problemu, je dobrodošla; s tem ko sproži reševanje problema, pomaga izboljšati kakovost dela v bolnišnici. Pismene pritožbe, za katere je zaželeno, da niso anonimne, lahko oddate ali pošljete po običajni ali elektronski pošti na tajništvo bolnišnice. O ugotovitvah in morebitnih ukrepih v zvezi s pritožbo bomo zainteresirane obvestili v najkrajšem možnem času. Če pritožbe ni mogoče rešiti znotraj bolnišnice, so na razpolago naslovi izven nje. To so predvsem Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije in Varuh človekovih pravic. Zavedamo se, da ni mogoče prav v vsakem primeru rešiti pritožbe v skupno zadovoljstvo vseh vpletenih. Gotovo pa umirjen in strpen pogovor to možnost poveča ter iskanje rešitve olajša.

V primeru, da kot pacient potrebujete nasvet, pomoč ali zastopanje (po pooblastilu) pri uresničevanju pravic po Zakonu o pacientovih pravicah, se lahko vedno obrnete na zastopnika pacientovih pravic. Poleg tega zastopnik lahko poda osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi na področjih uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Delo svetovanja, pomoči in zastopanja zastopnika pacientovih pravic je brezplačno in zaupno.